2008-06-07
“”Alto Isonzo 2008″”
Pretekli vikend (7. in 8. junij 2k8) smo člani RK “”Burja”” v okviru Civilne zaščite občine Šempeter-Vrtojba sodelovali na vaji “”Alto Isonzo 2008″”, ki so jo pripravili prostovoljci civilne zaščite Furlanije in Julijske krajine. Pri sosedih se je namreč “”zgodila”” serija nesreč: zemeljski plaz, ki je zasul nekaj oseb, nekdo je padel z mostu v naraslo Sočo in v mestu se je sama vase sesula starejša zgradba…
Cilj vaje je bil preveriti metode kontrole in vodenja v primeru izrednih razmer ter preizkus koordinacije vodenja enot v čezmejnem sodelovanju.
V intervencijah je sodelovalo 11 italijanskih občinskih zvez prostovoljcev civilne zaščite, skupaj s sedmimi organizacijami (karabinjerji, vodniki psov, potapljači… in italijansko zvezo radioamaterjev ARI). Mednarodno razsežnost so akciji dodali še povabljeni pripadniki šempeterskih prostovoljnih gasilcev, Civilne zaščite občine Šempeter-Vrtojba ter novogoriški gasilci.
Radioamaterji smo bili zadolženi tako za zveze med našimi enotami kot tudi za radijsko povezavo in prenos informacij s slovenskimi predstavniki v glavnem štabu akcije. Mimogrede smo opravljali tudi prevajalsko službo, kjer se je pokazala potreba. 😀
Kolegom radioamaterjem iz goriškega ARI smo na njihovo prošnjo prepustili v (skoraj) izključno uporabo repetitor S55UGO na Trstelju, ki so ga uporabljali za glavno komunikacijo. To nas je potem kar nekajkrat teplo, ker ga v trenutkih slabega pokrivanja na drugih frekvencah nismo uspeli uporabiti.
Vaja je bila pripravljena zelo realistično, vnaprej nismo vedeli skoraj nič, kaj se bo dogajalo. “”Žrtve”” so bile zelo dobro skrite in pri reševanju je bilo potrebno uporabiti veliko znanja in tehnike. Že pri prvi akciji se je pokazala velika težava pri izvajanju: naši gasilci, ki so usposobljeni tudi za nudenje prve pomoči so še pred prihodom italijanskih reševalcev popolnoma zdravniško oskrbeli ponesrečence. Za to so poželi veliko občudovanja in pohval tudi s strani medicinskega osebja. Vendar je bila vaja takoj zatem prekinjena, vsi smo se morali vrniti v bazo in po kratkem briefingu smo praktično začeli še enkrat: tokrat z jasnimi navodili, kaj naredi kdo in kdaj. No, naša ekipa si je bila enotna v mišljenju, da resnično ni bilo nobene potrebe, da bi figuranti, ki so zaradi zamud v programu nekaj ur ležali v umazaniji, vlagi in mrazu, čakali še uro ali več na prihod pravih reševalcev.
V skupno treh vajah smo radioamaterji prenesli 226 sporočil, od katerih je bilo treba kar nekaj iznajdljivosti in improvizacije, da so prišla vsa hitro na cilj. Za vse v ekipi RK “”Burja”” je bila to prva taka akcija, naredili smo nekaj napak, si nabrali ogromno izkušenj in za naslednjič imamo že dolg seznam izboljšav.
