oktober 2009, objavljeno v SCC Novicah letnik 13, št. 2, napisal Kristjan, S50XX
Že v začetku letošnjega leta, ah kje, že v lanskem letu smo se pogovarjali, da nismo še kdaj resneje sodelovali v KV Field Dayu in nekako smo letošnje leto predvideli za to. Iskanje prave lokacije nam je pobralo presenetljivo dosti časa, tudi zaradi tega, ker nismo ravno vedeli kaj nam najbolj odgovarja. Nekje visoko v hribih je začetek septembra čez dan zelo lep, ponoči pa že kar mrzel, logistične težave v kolikor se je daleč znane, tako da smo začeli gledati bližje in nekako smo se osredotočili na področje občine Šempeter – Vrtojba. Tako smo pristali na precej poseljeno področje in s tem težava najti primeren prostor, Google Earth je pokazal par primernih lokacij ampak po ogledu v naravi je ostala samo ena. Kaj vse se dandanes lahko naredi izza domačih sten, prek spletnega portala PISO smo še pobrskali čigava so zemljišča, na občino napisali prošnjo in opisali naše namene, z lokalno CZ se dogovorili za logistično podporo, na koncu je manjkalo samo vreme. Tudi to nam je uspelo in razen grdega jutra, je bilo perfektno. Izbrali smo območje najmanjšega muzeja v Sloveniji (http://www.muzej-vrtojba.si/).
V deževnem jutru smo napolnili tovorno prikolico, s stolpom, mizami, stoli, šotorom, na koncu še z agregatom, ki je po nekaj letih bil prvič v resni uporabi. Nekaj avtomobilov je bilo polnih že od prejšnjega dne, tako da se je kolona lahko odpravila na pot. Postavljanje šotora je bila lekcija, ki nam bo še prav prišla, spiderbeam smo premierno sestavljali na samem mestu. Prenosni stolp je bil prvič v uporabi ravno tukaj, vse je nekako šlo kot predvideno, ampak tudi najboljši plani imajo pomanjkljivost, doma smo namreč pozabili en del rotatorja. Naslednjič bo seznam še daljši in še bolj pazljivi bomo. Tamlajši so bili navdušeni nad pileupi, kolesarji in sprehajalci so z zanimanjem opazovali kaj nam vse tiste žice pomagajo, zvečer smo si privoščili luksuz urbanih področij, ko nam je support team prinesel tople pice. Vsak je nekaj poklofal noč pa je odnesla večino. Zjutraj sva z Rokom S57LR bila presenečena nad obiskom lokalne TV ekipe. Kasneje je prišla še druga, za katero smo se bolj pripravili. Obiskovalcev je bilo še več, saj je sončna nedelja prinesla še več ljudi na prosto, ki so si ogledovali muzej poleg pa tudi nas spraševali o njem, na to se tudi nismo ravno pripravili. Deležni smo bili tudi vprašanj o tem, zakaj to počnemo, odobravanja, da je dobro da se nekaj dogaja pa tudi niso bila redka. Tudi konec je prišel in vse podiranje in pospravljanje. Kot po pričakovanjih je šlo hitreje dol kot gor, če bi to večkrat počeli, bi bili še bolj koordinirani – nekaj za izboljšat naslednje leto.
