Prvič v življenju sem delal svoj SOAB bilo kateri kontest. Po tem, ko sem se kar nekaj let raje prevažal s kolesom po hribih kot klofal, se mi je svet ponovno obrnil an glavo in spet sem v HAMovščini, tako rekoč v dreku do grla. Sploh ne vidim več izhoda iz tega stila življenja.
Po tem, ko sem v zadnjih mesecih sodeloval v glavnem v SOSB kategorijah in mi ja počasi postalo dolgčas, sem ob eni telefonski priliki to potožil Boštjanu S55O, nakar sem v trenutku dobil kontra udarec. Rekel je sam:« potem je pa čas, da greš delat vse bande«. Sprva mu nisem verjel, pravzaprav, v resnici sem se bal, da kaj takega nisem sposoben in da se bom osramotil. Ma ne pred vami, predvsem me je bilo sram pred samim seboj. Saj veste, tisti naš človeški ego je vsega kriv. Ko se enkrat prepričamo kakšni smo, čeprav nismo takšni niti približno, le želimo si tega, potem si je težko naliti čistega vina. Vendar, ker menim, da sem v življenju že preživel svoje dno (femili, ločitev, brezdomstvo…pravi šit no) in da se zdaj v njem samo še vzpenjam, je bila logična SOAB.
Na ABL lokaciji sem s pomočjo enega člana kluba postavil na 12m stolp Eco tribander. Nazadnje je bil tam za WRTC 2000. Antena je bila potrebna manjšega servisa (vijaki, rf choke) in za potrebe sodelovanja ABL v ctestih zaenkrat zadostuje. Na robu posestva (beri zemlje na vrhu hriba, ki je v občinski lasti), to je na samih JLA okopih, stoji lambda četrt vertikalka za 40m. Ravnotežji ji pomagajo držati štirje dvignjeni radiali. In ja, dela. Kar slišim, pade v prvem klicu. S kilovatom in pol. Na istem JLA okopu, na istem robu občinske parcele je zdaj tudi enaka vertikalka za 80m obseg. Ta je malo višja (saj veste, kajne hami, enkrat višja), zato ji pomaga držati ravnotežje osem dvignjenih radialov. Ne me spraševat tistih tehničnih vprašanj, kot so zakaj je so 40m 4 radiali, na 80m pa osem. Odgovor je, da zato, ker se mi je zdelo, da bo tako delalo boljše. Stvari delam pač po občutku in če se mi zdi, da bo tako boljše, potem tako tudi storim, se v to prepričam in verjamem, da sem imel prav. Recimo temu HAM placebo. Saj tudi ženske kupujejo obleke, opremljajo stanovanje, rojevajo otroke J, celo avtomobile kupujejo po barvi in na konec koncev, ne falijo prav nič. Na vprašanje, če antene delajo je torej lahko le en odgovor. Delajo. Kar slišim, pade od prve. S pomočjo kilovata in pol. Slišim pa tisto, kar slišita 360 m dolga beveriča, eden na cca 30 stopinjah (JA), drugi pa v smeri okoli 300 stopinj (USA). Toliko o antenah.
Kontest time
Call: S53X Operator(s): S53X Station: S53X Class: SO(A)AB(TS) HP QTH: Operating Time (hrs): Location: Southern Europe Summary: Compare Scores Band QSOs 160: 80: 518 40: 820 20: 768 15: 244 10: 17 Total: 2367 Prefixes 812 Total Score 4,206,972
Zaradi neizkušenosti na SOSB pripravil tako, da sem pogledal kdaj so lansko leto najbolje uvrščene postaje iz okolice imeli pavzo. SOSB kategorija je kot vemo, ali pa tudi ne, omejena ne 36 urno delo, napram 48 uram za multi op kategorije. In tako sem se, kot pijanec plota, tudi držal na listek napisanega urnika. Je bilo kot v vojski. Ob tej uri vstat, ob tej uri klofat na 20m, nato prešaltat na 40m, skočit vmes pogledat ša malo ARX skimer kaj pravi jo na 15 in 80 metrih, ob tej in tej uri iti spat, pa spet vstat, klofat tam, kjer piše na plonk listku, pa spet spat ….. in tako vse do tedaj, ko so se mi »zgodile propagacije«, ki so pomešale pred kontestom zadana in napisana pravila. Potem pa je šel bil tja kamor je šel že štrik. Spet sem delal po občutku, skakal po bandih (vmes razmišljal kako bi bilo lepo življenje, če bi imel na linearju napisano tisto črko A) in tako vse do bridkega konca, to je do 23.59 GMT. Vmes se je pa dogajalo. Užival sem 100 na uro. Vsako minuto, vsak trenutek tekmovanja. Vsak preklop postaje, ko preide iz oddaje na sprejem je en mikrokozmos v vesolju 30 urnega kontesta. Užitek v pričakovanju kaj se bo naslednji moment zgodilo, ali bo kdo prišel nazaj, zakaj ni nobenega nazaj, ali bo dovolj močan, da ga bom lepo sprejel, ali bo prehitro odkucal svoj znak, ali ga bo po prvi črki pobral QSB, ali prihaja iz smeri iz katere ga glede na trenutne propagacije pričakujem, bo imel veliko številko, bo ta večja od moje, sem cifro pravilno sprejel, ma sem res prepričan, da je dal točno tisto številko….in tako v nedogled. Majhni, mikroskopsi trenutki, ki se koščki, ki sestavljajo kontest v celoto. To je to. Uživanje v prav tem trenutku, v sedanjem trenutku, ki nam ga ponuja tekmovanje. Vsak ve koliko je vložil v pripravo samega tekmovanja, koliko je bil za to pripravljen vložiti (tako denarja, kot truda in svojega časa) in zato tiste številke, ki nam na koncu povedo končni rezultat v primerjavi s sotekmovalci sploh ni pomemben. Ne bom lagal. Lepo je videti svoj znak bolj proti vrhu, saj je to dokaz, da si z vloženim dosegel toliko in toliko, ampak point so prej omenjeni, tisti mikro trenutki, ki jih je v celem tekmovanju skoraj nešteto.
Aja, kontest time. Je letelo, pa se je ustavilo, pa sem prešaltal band, pa so me na nižjih bandih presenetile postaje iz pacifika ali daljnega vzhoda, ki so se odzvale na moj CQ, pa klicanje Mount Athosa v prazno, pa VK6 CQjanje brez odziva, pa veselje, ko je denimo poklical S51A, ali S50B na 80m, ali S55W in popolno presenečenje S51WND denimo. Fantje in punce, hvala vam vsem, da ste delili z menoj te lepe trenutke letošnjega WPX CW tekmovanja. Če bi bil veren, bi rekel: »Buh naj vas požegna«, tako pa: na zdravlje in ob prvi pivi rečemo kakšno več na to temo.
Miloš S53X
