2010-04-18
Zgodba se je začela odvijati v začetku leta 2007. Takrat sta na našem koncu zaživela repetitorja S55VSG in S55USG, ki pa žal nista imela tolikšnega pokrivanja, kot bi si uporabniki želeli. Splet okoliščin, želja, idej in še česa drugega je pripeljalo do tega, da so v juniju 2007, tam nekje na sredini ali bolj proti koncu, Andrej S56ZAB in Boštjan S55O na Trstelju monitrala repetitor S55UGO. O tem je tudi Boštjan napisal prispevek v CQ ZRS.
Takrat je bila na hribu izposojena Yaesu škatla, križni dipoli, filtri, crossband link na Žagarja je bil z Motorola postajami, vse je nekako bilo novo in zabavno. Kasneje leta 2007 so v Novi Gorici bili Dnevi Zaščite in Reševanja, kjer smo nekako aktivno pristopili k dogajanju pri ZRS. DSG ekipa je bila posebej in se z »nami« ni ukvarjala. Med klepeti, dogajanjem smo se tako ali drugače spoznavali in prihajale so seveda številne ideje, Echolink, linkanje, repetitorji tako in drugače. Yaesu škatla se je nadomestila z »lastniško« TripleP iz Nizozemske, sprememba je bila ta, da repetitorju je manjkala identifikacija in ni več delal na 12V. Napajanje prek inverterja se je pokazalo kot nestabilno, burja je zlomila antene, nadomestek je postala X50 vertikalka, delovanje pa je bilo relativno stabilno. Link na Žagarja se je preselilo na dvobandno FT8800, par krat smo zamenjali diplekser, dodali nekaj cavity filtrov in krama se je nabirala.
Ko se je v letu 2008 razmišljalo o digitalnih repetitorjih (D-STAR), je Trstelj prišel v ožji izbor saj smo z »navdušenjem« pokazali, da smo pridni in znamo kaj naredit. Tako je konec leta 2008 zaživel D-STAR repetitor S55DGO, sprva v dolini na lokaciji S50XX. Pred novim letom smo ga tudi povezali v internet – gateway (http://www.youtube.com/watch?v=iVvtlVoIFZg). Ker je D-STAR tak sistem, ki je bolj uporaben ko je v mreži, smo v začetku 2009, takoj po novem letu začeli brskati po kakšnih WiFi rešitvah, da bi spravili net na hrib, kjer je bila načrtovana lokacija zanj. Komercialne opcije ala UMTS nekako niso prišle v finale, sploh pa je vedno zabavno odkrivat vodo različnih temperatur.
Tako smo prebirali od italijanskih rešitev (http://www.itanet.fvg.it/) do raznega guglanja, kjer se je našel ta magični Bullet (http://www.ubnt.com/bullet). 2,4GHz je prepoln zato se je bila izbira 5GHz območja primernejša. Zgledalo je preprosto, cenovno ugodno čez lužo in kasnejše iskanje dobaviteljev po EU, nas je peljalo od špancev, do romunov, bolgarov, grkov, do tega da smo se znašli sredi poljakov, ki so prijazno odgovarjali na emaile in v tedanjem času imeli tudi ugodne poštnine za S5. Padla je odločitev in probali rahlo na slepo ampak optimistično, glede na to kar se je dalo prebrati po forumih. V začetku februarja smo postavili »testni link« Vogrsko – Trstelj. Samo pinganje niti ni bilo toliko zanimivo, zato smo puščali PC na hribu prižgan, tako sem lahko pretakal gigabajte gor pa dol. V tem smo se naučili, kaj pomeni primeren napajalnik, saj določene škatle niso zmogle napajanja četudi so na papirju primerne, v resnici pa jih je daljše »nekajsekundno« pretakanje bitkov enostavno odneslo, med tekmovanji je internet zadovoljivo delal, nekaj so bili muhasti le različni switchi/hubi na hribu.
Medtem smo se jezili nad S50XX LAN setupom po hiši. Siolova škatla se je sesuvala, pozabljala port forwarde, Špela S58LA je zrihtala za test Netgear žični router, ki je deloval brezhibno. Asus WL500g se je takoj, ko je začela ambientalna temperatura rasti kipal, potem sva z Rokom S57LR začela obsežno akcijo vlečenja novega FTP kablovja po hiši, ki se je zaključilo s popravljanjem cevi centralne kurjave, pri zadnjem vrtanju je namreč voda pritekla iz zidu. Tudi na hribu ni bilo dolgčas, strele, statika, poletje je naredilo svoje in bullet je umrl. Zacvrkalo je LAN del. Pa ravno je bil D-STAR premeščen na hrib in začel primerno delovati. Potrebna je bila zamenjava, nadgradnja s primernim profi kablovjem primernim za zunanje instalacije, želje po tem da bi probali povlečt internet še do kluba, tako da bi APRS našel svojo pot.
V avgustu smo se odločali med različnimi sektorskimi antenami, ki bi pokrile večji del doline. Obstoječe »roštilj« grid parabole so namreč zelo zelo ozke. V dolini je po zaslugi S52X zaživel Linksys router s »paradižnikovim« programjem (S56G), WiFi na hrib razen izrednih razmer je bil stabilen, tudi ob največjih nalivih se je izgubilo samo 6dBm. Tudi ko je burja obrnila antene je link še vedno deloval, le 15dBm se je izgubilo. Sledila je zamenjava s sektorsko anteno, ki je žena videz majhna, sliši pa precej na široko, tako lahko med rednimi uhlji srečamo italijanske signale iz okolice Udin. Test na S51WND lokaciji je prinesel obetajoče rezultate, na Kekcu je bila gužva tolikšna da smo komaj prešteli signale, poleg tega pa so se roke toliko tresle da smo na Trstelj komaj prišli.
Med tem časom so bulleti zrasli in se nadgradili z večjimi hitrosti, MIMO in TDMA sta prinesla menda 150Mbit/s. Želja po širitvi omrežja nas je pripeljala do tega, da sedaj je v fazi nadgradnje sedanje omrežje na novejše patrone, ki imajo poleg višjih hitrosti tudi večjo moč. V petek smo poleg »guantanamo« oblek razrezali tudi škatle, ki so tokrat iz Poljske šle v Nemčijo in nato v Italijo. Razlika v poštnini? Gorica, 100m od prehoda v Rožni dolini 35€. Šempeter pri Gorici, 247€. UPS nas ima v Afriki… Seveda smo po igračkah planili kot mali otroci in sestavljanje je bilo takoj na sporedu. Kam vse?
Povezava do klubske lokacije deluje že dan in pol, promet sicer ni ogromen, ampak za popestritev teče šest povezav na S53S cluster, ki poleg klasičnega DX cluster omrežja ima še spote iz Reverse Beacon Projecta (http://www.reversebeacon.net/). Pri začetnih težavah ko ni in ni šlo na hrib, smo ugotovili da le ni dobro obdržati preveč nastavitev na »Auto« ampak je treba tudi kakšno kljukico umakniti. Signal na klubu je -74dBm, z Vogrskega leti med 700 in 800kB/s, NET pa žal samo pravilnih 500k, do nedavnega mi je Siol na 4Mbit liniji omogočal cez 610k. Jutri, oziroma danes z Rokom planirava postavljanje nekaj FTP kablovja po klubu.
Nadaljevali bomo z zamenjavo tehnike na Trstelju, kjer je predviden setup z dvema antenama ki bi pokrivali spodnjo Vipavsko dolino in del Krasa proti zahodu, S53SM lokacija in S56G na Trnovski planoti. Na Obali (Malija) je v kratkem predviden nov D-STAR repetitor in s tem bi bilo se fajn povezat. Že nekaj časa nazaj smo se pogovarjali z IW3QOJ za povezavo v FJK, mogoče na SV lokacijo S55YFH in mogoče »crossmode« z packet omrežjem. Kakšna hitrejša optika v rangu 20/20 ne bi škodila, prenosni setup za »dolinsko« dostopanje do vsega, izleti po dolini in ugotavljanje, kje leti in kje ne, tudi ne bi škodili. S55UGO ima že zamenjavo, le frekvence še nismo dokončno izbrali. Želja, idej je kot vedno preveč, ampak počasi se daleč pride…
